Poslanci niso ukinili fosilnih subvencij: "Kot bi imeli prižgano klimo ob odprtem oknu"

Poslanci so na današnji seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor odločali o predlogu podnebnega zakona. Zakon, k sprejetju katerega so se vladajoči zavezali v koalicijski pogodbi, je v času dveletne priprave zelo razvodenel, večino kolikor toliko ambicioznih ukrepov pa so iz predloga črtali.

Najmanjša koalicijska stranka Levica je, kot so predlagale okoljske organizacije, pred današnjo sejo odbora vložila več amandmajev, ki bi zakonodajno podlago za učinkovitejše podnebne ukrepe nekoliko okrepili. Med predlogi je bila znova tudi ukinitev fosilnih subvencij.

Poslance so k spremembi zakona pozvali v nevladnih organizacijah. Toda vse te amandmaje so člani odbora večinsko zavrnili. Za sta glasovala le poslanka Levice in en član Svobode, Miroslav Gregorič.

Člani odbora so imeli na mizi tudi vrsto amandmajev, ki jih je vložila koalicija in urejajo tehnične pomanjkljivosti zakona, na katere je opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Vse te so poslanci brez glasu proti podprli.

Nekaj amandmajev, ki se nanašajo na porabo sredstev podnebnega sklada, je tik pred sejo vložila tudi SD. Poslanci so amandmaje zavrnili, pri čemer so proti glasovali tudi v SD. Ti amandmaji naj ne bi bili nujni za doseganje ciljev.

Kaj prinaša zakon?

Kot je ob predstavitvi zakona povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl, se uzakonjajo trije ključni pogoji za odpornost države in družbe, to so predvidljivo okolje za naložbe, konkurenčnost in odpornost gospodarstva; skrb za pravičen prehod čistejše okolje za vse ter varovanje premoženja in proračuna.

Na začetku seje je poslanec SDS Danijel Krivec, predlagal, da se obravnava podnebnega zakona umakne s seje, saj da so dobili 35 strani pripomb s strani zakonodajno-pravne službe, ki da je opozorila na ustavno spornost, amandmaji pa prihajajo ves čas na mizo. Kot je dejal, ni nobene potrebe po hitenju, saj bo EU "korigirala glede zelenega prehoda". Njegovega predloga niso podprli.

Napovedal je, da SDS ne bo podprl podnebnega zakona. Opozoril je na diskriminacijo ljudi, ki živijo na podeželju in nimajo možnosti za primeren javni prevoz, v primerjavi s prebivalci v urbanih središčih.

Krivec je opozoril na nekonsistentne ukrepe vlade. "Gre res za podnebno pravičnost in zmanjšanje emisij?" se je vprašal in spomnil na nedavni ukrep vlade, ki je z omejitvijo marž trgovcem z gorivom znižala cene goriva na avtocestnem križu. Tam po njegovih besedah goriva ne točijo domači uporabniki, ampak tujci v tranzitu, s čimer se povečuje promet in emisije.

SDS je predlagala amandma, da bi zakon začel veljati šele leta 2027, a ni bil sprejet. Državni sekretar Vajgl je opozoril, da bi zamik ogrozil evropska sredstva.

Na mizi ukinitev fosilnih subvencij

Levica je, kot rečeno, na predlog nevladnih organizacij vložila še štiri amandmaje, ki bi vsebinsko spremenili zakon in ga naredili podnebno ambicioznejšega.

Ključni amandma se je nanašal na ukinitev spodbud za rabo fosilnih goriv (fosilnih subvencij), ki je bila v prvotni različici zakona eden od ključnih ukrepov. Med pripravo zakona so vladajoči očitno podlegli pritiskom lobijev, saj sta se za črtanje ukrepa zavzeli gospodarska in obrtna zbornica v imenu avtoprevoznikov. Ti imajo od fosilnih subvencij največje koristi, saj lastnikom prevozniških podjetij, tudi tistih iz tujine, iz proračuna plačujemo razliko v trošarinah za dizelsko gorivo. V letu 2023 je bilo izplačanih za več kot 40 milijonov evrov, vlada pa se je zbala, da bi ukinitev teh subvencij tovornjake iz tujine, ki vozijo po slovenskih cestah, preusmerila čez mejo.

"Manj subvencij bi lahko sicer res pomenilo manj gorivnega turizma v Slovenijo in zmeren minus pri trošarinskih prihodkih, a tudi plus pri izdatkih za popravila cest, da o posrednih pozitivnih učinkih, kot je zmanjšanje gneče, ne govorimo," je opozoril član Podnebnega sveta dr. Jonas Sonnenschein. Podnebni svet je znanstveno-posvetovalno telo vlade pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik, ki je vlado pozval, naj ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva v podnebni zakon. Številna stališča podnebnega sveta je vlada doslej ignorirala.

Gaja Brecelj iz Umanotere je opozorila na zavezo vladnih strank pred volitvami in iz koalicijske pogodbe, da bodo ukinili vse posredne in neposredne subvencije fosilnim virom. "To ste obljubili najkasneje do leta 2023," je spomnila.

Član podnebnega sveta, dekan Fakultete za znanosti o okolju novogoriške univerze dr. Griša Močnik je poudaril, da zakon omogoča ustavitev regionalnih posledic podnebnih sprememb – te so namreč v Sloveniji intenzivnejše kot v globalnem povprečju. Hkrati pa zakon zagotavlja financiranje teh ukrepov z evropskim denarjem.

Opozoril je na nujnost ukinitve fosilnih subvencij in dodal, da te ne vključujejo le vračila trošarin avtoprevoznikom, ampak tudi kilometrine zaposlenih, subvencije za tuje letalske družbe, subvencije za TEŠ in drugo.

Aljoša Petek s Pravnega centra za varstvo okolja in človekovih pravic PIC je opozoril, da se država ne obnaša zdravorazumsko in ne dela racionalno z denarjem davkoplačevalcem. Poslancem postregel s prispodobo, da so njihovi ukrepi podobni, kot če bi v vročem dnevu avto hladili s klimo, hkrati pa imeli odprta okna.

Dodal je, da v Kanadi pod vplivom staroselskih kultur vse ukrepe tehtajo tako, da se vprašajo, kakšne bodo posledice za sedem naslednjih generacij. "Ste se pri besedilu tega zakona vprašali vsaj to, kakšne bodo posledice za eno generacijo naprej?" je vprašal Petek. Njegovo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Nataša Sukič iz Levice se je strinjala, da je neukinitev fosilnih subvencij popolnoma kontradiktorna. "Mi naj bi financirali enega temeljnih povzročiteljev podnebnih sprememb, fosilna goriva? Zakon naj bi bil namenjen temu, da nas pelje k brezogljični družbi. Kje je tu logika, je ni," je dejala in dodala, da bi s tem namesto načela "onesnaževalec plača" dobili načelo onesnaževalec dobi.

Da ukinitev subvencij podpira "ne šele danes, ampak že veliko let" je povedal poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič. "Upam, da ne bom edini iz Svobode, ki bo to podprl," je dejal in opozoril "na neskončno velike in močne lobije".

Toda amandmaja niso podprli. Predsednik odbora iz Svobode Tomaž Lah je dejal, da ta zakon ni idealen, vsebuje pa vse ključne pogoje, ki nam bodo omogočili črpanje evropskih sredstev. Dodal je, da je mogoče zakon izboljšati tudi še kdaj v prihodnosti.

Da bi bilo preuranjeno ukiniti fosilne subvencije, preden zagotovimo prehod na čistejše tehnologije, je v imenu vlade povedal tudi sekretar MOPE Vajgl.

Sprejet ni bil niti milejši predlog amandmaja, ki je predvideval postopno ukinitev fosilnih subvencij do leta 2030.

Zeleni proračun in dajatev za zasebna letala

Še en ukrep, ki je bil med pripravo črtan, z amandmajem pa ga je Levica znova predlagala, je t. i. zeleni državni proračun. Tudi to dopolnilo so člani odbvora večinsko zavrnili.

Po predlogu bi bil v proračunih določen 37-odstotni delež "zelenih" odhodkov, to je tistih, ki prispevajo k ciljem zakona in izvajanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Obveznost bi se nanašala na manjši, okrog tri milijarde evrov vreden del proračuna, ki obsega predvsem investicije. Večji del proračuna je namreč večinoma fiksen, saj se iz njega izplačuje sredstva za občine, plače v javnem sektorju in transferje, plačila obresti in podobno. Smisel tega določila je, da morajo biti projekti, ki prejemajo javna sredstva, tudi vsa nova infrastruktura, zasnovani na podnebno odporen način, da jim torej ne poplave, ne vročina, ne drugi ekstremi ne bi mogli do živega.

Levica je predlagala še amandma, ki bi popravil razvodeneli člen, ki prinaša dajatev za zasebna letala, ki pristanejo v Sloveniji ali vzletijo iz nje. Ponovno so predlagali dajatev najmanj 250 evrov na osebo, pri čemer okoljevarstveniki izpostavljajo, da gre za simbolične zneske, ki si jih bogataši, ki potujejo na tak način, zlahka privoščijo. Dajatve ne bi plačevali za reševalne in športne polete, niti za polete predstavnikov države s falconom.

Poslanec Svobode Gregorič se je zavzel za še strožjo obdavčitev letalskih prevoznikov, ki bi vključevala tudi notranje lete in tudi manjša letala.

Toda amandma ni bil sprejet. Zakon določa, da bo dajatev znašala do 250 evrov na posamezen polet.

Vmesni podnebni cilji

Z amandmaji je Levica na pobudo civilne družbe predlagala še vmesne podnebne cilje, s katerimi bi se država pravno zavezala k zmanjševanju izpustov po letih, ne le k podnebni nevtralnosti do leta 2045. Slovenija bi morala do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov, do leta 2035 najmanj za 70 odstotkov in do leta 2040 najmanj za 90 odstotkov glede na leto 1990.

Nevladne organizacije so opozorile na sodbo nemškega sodišča, ki je v podobnem primeru odločilo, da je cilj razogljičenja daleč v prihodnosti brez vmesnih ciljev diskriminatoren do mladih in do prihodnjih generacij, na katere bo ob nepravočasnem ukrepanju padla vsa teža posledic podnebnih sprememb.

Poslanec Gregorič je dejal, da je cilj za leto 2045 brez vmesnih ciljev enako, kot če bi imeli pri hoji v hribe "eno markacijo na Pokljuki, drugo pa na vrhu Triglava".

Njegov kolega iz Svobode Lah pa je dejal, da vmesni cilji niso potrebni in "da je to predmet sprotne politike in sprotne koalicije".

Amandma ni bi sprejet. Podprla sta ga le poslanca Gregorič in Sukič, proti pa so bili ostali poslanci Svoibide, SD, SDS in NSi.

"Čisti populizem"

Amandma k 152. členu se je nanašal na možnost, da država z zniževanjem trošarin izniči ukrepe, ki bi lahko zvišali cene goriva. Člen z naslovom "znižanje dajatev in davkov" je, kot je bilo zapisano v predlogu, "v očitnem nasprotju z glavnim ciljem tega zakona", to je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prav tako pa ni skladen z načelom onesnaževalec plača. "Trošarine se obračunavajo za fosilna goriva, in če se bodo te zaradi tega člena znižale, to pomeni, da se bo onesnaževanje povečalo," je bilo še zapisano v obrazložitvi.

"Ta člen ni potreben, saj lahko vlada zniža trošarine, ne da bi to pisalo v podnebnem zakonu," je opozorila Gaja Brecelj in dodala, da gre za "čisti populizem" in še eno, novo subvencijo za fosilna goriva. Dodala je, da s tem tvegamo tudi kazen Evropske komisije.

"Vemo, da bodo prišle nove poplave. Nove suše. In vemo, da bodo prišli novi vročinski valovi – vročina je že opredeljena kot tiha morilka, ki na leto terja do pol milijona žrtev in lahko prizadene kogarkoli. In takrat, ko bomo šteli nove smrti, bo vsak soočen z vprašanjem, ali je storil vse, da bi bilo uničujočih ekstremnih vremenskih dogodkov čim manj. Zato pozivamo poslance in poslanke, naj podprejo tak podnebni zakon, kot je bil obljubljen ob začetku mandata – trden temelj za dolgoročno, odgovorno in pravično podnebno politiko Slovenije," je poudarila predstavnica Umanotere.

Tudi ta amandma so poslanci večinsko zavrnili. O podnebnem zakonu bodo poslanci odločali na plenarni seji v prihodnih dneh.